V Jesenice se lahko pripeljemo z več strani, tako
kot jaz z vlakom iz Mosta na Soči.
Po avtocesti se
lahko pripeljemo iz smeri Ljubljane in Kranja in zavijemo v smeri Blejske Dobrave,
vendar ne zavijemo proti Vindgarju ampak nadaljujemo proti Jesenicam mimo
železniške postaje do zdravstvenega doma, kjer zvijemo proti Planini pod Golico.
Zapeljemo se naprej do križišča kjer že lahko vidimo gasilski dom. Po nekaj
metrih naprej pridemo do križišča kjer je tabla za kmečki turizem Betel. Nadaljujemo
desno in tu lahko na naši levi strani pustimo avtomobil in od tu naprej
nadaljujemo peš.
Nekaj sto metrov naprej pridemo do desnega ovinka ki je obdan
z lesenimi plankami ,mi pa tu zavijemo levo v smeri Korlnovega rova. Tam vidimo
info tablo stara rudna pot. Tu zavijemo levo in nato ko prečkamo most takoj
zavijemo desno v hrib in kmalu pridemo do zanimivega slapa ,,Bašar,,. Pot naprej je
vseskozi lepa in opremljena z lesenimi stopnicami a previdnost velja ob slabem
vremenu saj je veliko korenin, in kmalu pridemo na makedamsko cesto, tu gremo
le par metrov naprej čeprav je že takoj vidna stezica in pri tabli zavijemo
levo navzgor.
Kmalu prečkamo še eno cesto tisto po kateri se lahko pripeljete
tudi z avtom in si pot skrajšate za pol ure a je že zaradi ,,slapu,,
vredno iti peš. Tu sta dve tabli desna
tabla je lažja pot a je pol ure daljša leva pot pa je zahtevna in je varovana z
skobami in jeklenico in ni tako izpostavljena kot je ,,GRADIŠKA TURA,, aje
raje ne podcenjujemo, kot velja za vse zahtevne poti.
Kmalu pridemo do gozdne meje in sonce že bolj sije skozi in
pot se že počasi odpira in po kratki gruščasti poti pridemo nazaj v gozd kjer
na rahli čistini vmes že lahko vidimo kočo a Golici. Tu se gozd konča in tu
zavijemo levo v smeri koče kjer opazimo žičnico za oskrbovanje koče. Od tu naprej
nas čaka še nekaj stopnic in smo tik pod kočo.
Jaz sem jo mahnil kar naprej saj sta bili tu dve skupini
tujih turistov in se odločil da se v koči ustavim po povratku z vrha. Pot se tu
-zoža- saj pridemo na pašnike a so ovce
že odpeljali v dolino. Pot malo vijuga po ,,serpetinah,, nato pa tik pod vrhom
prestopimo pastirja in nadaljujemo levo v smeri ,,KEPE,, tu se nam odpre zares
lep pogled na Avsrtijsko stran in kmalu smo na vrhu kjer je prostora več kot
dovolj za več planincev. Na sredi platoja je vpisna skrinjica in info kamen. Vidljivost
je bila dobra tako da jo priporočam vsem ki imate radi lepe razglede.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.